V sklopu projektne izmenjave smo obiskali Latvijo in Poljsko

Konec septembra se je del ekipe LIFE STRŽEN podal na pot na Poljsko in v Latvijo, da pri organizacijah, ki so izvajale podobne projekte znotraj programa LIFE, dobimo uporabne informacije in izkušnje v povezavi z renaturacijo in predvsem z urejanjem okolja za ptico bobnarico

Naša prva postojanka je bila Latvija, natančneje Naravni park Engures ezers, kamor smo prispeli po več kot 30 urni vožnji. Kljub utrujenosti smo ob prihodu ostali brez besed ob pogledu na prekrasno naravo in dobrodošlico gostiteljev.

Latvija je pokrita z gozdovi in mokrišči, kjer je veliko naravnih parkov, zato je priljubljena za opazovanje ptic. Eden največjih naravnih parkov Engures ezers v Latviji leži na obali zaliva Kurzeme in predstavlja raj za ptice, na svojih travnikih pa gosti tudi številne divje živali.

Po uvodnih predstavitvah našega projekta LIFE STRŽEN in lepot Notranjske je sledila predstavitev domačinov iz organizacije Latvijski sklad za naravo (Latvian Fund for Nature) in njihovega projekta LIFE COASTLAKE, ki je bil tudi razlog našega potovanja. Latvijci so namreč pred kratkim končali s projektom, ki je v veliki meri podoben projektu LIFE STRŽEN. V sklopu projekta so urejali mokrišča, kjer so velik poudarek dali prav ustvarjanju okolja, primernega za zadrževanje ptice bobnarice.


Latvijska naravna parka Engure in Pape predstavljata gnezditveno območje za bobnarico. Jezero Engure je najpomembnejša lokacija Natura 2000 za bobnarico v Latviji, s 30-50 gnezdečih parov, medtem ko je jezero Pape drugo najpomembnejše mesto, s 25-30 pari. Obe jezeri se soočata z zelo gostim trstičjem, ki zarašča in na ta način izsušuje jezera, kar vodi v zmanjševanje primernega okolja za bobnarico. Ta sicer gnezdi v gostem trstičju, a gnezdo je navadno tik ob vodi. Zato so pri Latvian Fund for Nature izvedli vrsto ukrepov, kot na primer sistemsko vzdrževanje strug vode in redno košnjo trstičja, s katerimi so zagotovili trajnostno upravljanje novih in obstoječih gnezditvenih in prehranjevalnih področij za bobnarico.


Potrebne informacije so med drugim dobili tudi z ulovom treh bobnaric, na katere so namestili sledilne naprave, ki so jim omogočile spremljanje gibanja v parku, s čimer so lahko razbrali, v kakšnem okolju se zadržuje bobnarica in kaj potrebuje za gnezditev. Prav tako jim je GPS omogočil spremljanje njihove selitve v toplejše kraje, pri čemer je ena bobnarica letela na Nizozemsko, druga na Dansko, tretja pa tudi preko Slovenije na Sardinijo. 

Ker nameravamo oziroma si želimo tudi v sklopu projekta LIFE STRŽEN ujeti bobnarico, so svoje znanje z veseljem delili z nami. Kljub bogatim izkušnjam, ki jih imajo Latvijci, in dejstvu, da je pri njih veliko več parov bobnaric kot pri nas, so imeli kar nekaj težav. Preizkusili so številne metode, med drugim različne pasti, zvočne signale, mreže in snemanje z dronom, preden so bili uspešni. Kar nekaj metod se je izkazalo za zamudne, drage ter neučinkovite in te informacije nam bodo vsekakor prihranile kar nekaj časa in pa tudi denarja.
Za konec so z nami delili tudi formulo, za katero pravijo, da preverjeno deluje. Če ji bomo sledili, je uspeh menda zagotovljen. Formula gre takole:


(h * m) ∑ (s1 + s2 + e) = n oziroma prevedeno

(delovne ure X dolžina mreže) (poznavanje okolja + poznavanje bobnarice + dobra tehnična opremljenost) = število ujetih bobnaric

Tako zapisano deluje enostavno, če bo tako tudi v praksi pa boste izvedeli na blogu. Pred tem pa se oglasimo še s Poljske.












Komentarji

Priljubljene objave