Borba z invazivnim japonskim dresnikom

Te dni zaposleni Notranjskega parka intenzivno odstranjujejo japonski dresnik znotraj parka. Gre za invazivno rastlino, ki se širi na obrežjih voda in gozdnih robovih pa tudi po cestnih in železniških nasipih in zaradi katere izginjajo naše, domorodne, rastlinske vrste.

Japonski dresnik (Fallopia japonica) smo ljudje v Evropo prinesli z vzhoda Azije. V naših krajih ta zelo trpežna zelnata, torej neolesenela, trajnica tvori obsežne in goste sestoje, v katerih domorodne vrste rastlin pravzaprav sploh ne morejo preživeti.

Japonski dresnik je najmanjši od omenjenih invazivnih dresnikov. Doseže višino 2 m, njegovi listi so dolgi do 15 cm. Največji je sahalinski dresnik, ki zraste do 5 m visoko, njegovi listi so dolgi do 40 cm. Češki dresnik je po velikosti nekje med njima.

Rastlinam, ki se v novi domovini tako nenadzorovano širijo, pravimo invazivne tujerodne vrste. Tujerodne vrste so tiste, ki jih je iz njihove domovine po svetu razširil človek. Invazivke, kot tujerodnim invazivnim vrstam pravimo v žargonu, s svojo prisotnostjo in življenjem spreminjajo življenjske razmere in posledično celotne ekosisteme.

Vzroki, zakaj se ene vrste v novo okolje vključijo kot del obstoječe rastlinske združbe, medtem ko druge povsem prevladajo in ob njih za domačinke ni več prostora, so različni. Navadno gre za skupen učinek več dejavnikov, kot so hitra rast, odsotnost naravnih sovražnikov, strupenost ipd.

Ali so invazivke sploh problematične, če pa je edina stalnica v naravi spreminjanje? Seveda. Spreminjanje naravnih ekosistemov zaradi širjenja invazivk je preprosto preobsežno in prehitro, da bi še štelo kot 'naravno'. Poleg tega, da invazivke (ne gre le za rastline) spreminjajo ekosisteme, so nekatere škodljive ljudem ali/in gospodarskim panogam, kot sta kmetijstvo ali gozdarstvo.

V okviru projekta Neobiota Slovenije so ocenili, da invazivke v Sloveniji povzročijo za 250 milijonov evrov škode letno ... torej invazivke tudi z vidika državnega proračuna k nam ne sodijo.